Namen konference Sodobno insolvenčno pravo (SIP) je kritično in poglobljeno obravnavati pravna vprašanja s področja insolvenčnega prava in povezanih pravnih področij tako, da se z več zornih kotov osvetlijo posamezni pravni problemi, ki nastajajo v praksi in soočijo kvalitetni argumenti, s katerimi udeleženci utemeljujejo svoja stališča o teh problemih.

Stečajni postopek ne sme postati »nikoli končana zgodba«, zato so roki za uveljavitev terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic prekluzivni. Izločitveno pravico v stečajnem postopku lahko uveljavlja tisti, ki trdi, da je resnični lastnik, proti stečajnemu dolžniku kot vknjiženemu lastniku. Čeprav z izločitveno pravico prijavitelj v stečajnem postopku uveljavlja lastninsko pravico, opustitev procesnih dejanj v stečajnem postopku lahko povzroči prenehanje izločitvene pravice zaradi prenehanja lastninske pravice, ki se z izločitveno pravico uveljavlja v stečajnem postopku. Zato bo prof. dr. Renato Vrenčur bo v svojem prispevku natančno analiziral posamezne položaje v zvezi z zamudo roka za uveljavitev izločitvene pravice v stečajnem postopku in pravne posledice te zamude. Odvetnika Marko Zaman in Peter Lipoglavšek pa bosta na študiji konkretnega primera prikazala, kako je treba obravnavati položaje »konkurence« med ločitveno in izločitveno pravico. To so pravno dosledno položaji, ko je lastninska pravica na nepremičnini, glede katere se uveljavlja izločitvena pravica, hkrati omejena s pravočasno prijavljeno in priznano hipoteko.

Pri presoji učinkov postopkov zaradi insolventnosti na položaj poroka se v praksi pogosto uporablja napačen pristop, ki potencialno regresno terjatev, ki jo bo porok pridobil, če plača dolžnikov dolg, enači s položajem terjatve, katere nastanek je izvorno povezan z odložnim pogojem. Zato bo dr. Nina Plavšak v svojem prispevku razložila značilnosti potencialne regresne terjatve poroka in kako je te značilnosti treba ustrezno upoštevati pri pravilni uporabi pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti. Pojasnila bo tudi, kako je treba pri poplačilo v stečajnem postopku obravnavati morebitno konkurenco med terjatvijo glavnega upnika in porokov regresno terjatvijo, ter kako se pravila o poroštvu uporabljajo za bančne garancije.

Stroški pravdnega postopka za uveljavitev terjatve do stečajnega dolžnika imajo v razmerju do glavnice značilnost stranske terjatve. Pravila o tem, kdaj ti stroški delijo usodo glavnice in se poplačujejo iz razdelitvene mase ter kdaj je njihovo plačilo mogoče zahtevati kot strošek postopka bo v svojem prispevku nazorno razložil vrhovni sodnik Vlado Balažic.

Na konferenci bodo obravnavane tudi te teme:

•  Višji sodnik dr. Damjan Orož bo razložil svoja stališča o tem, ali poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na zavarovane terjatve. Argumente za ta stališča bo kritično soočil z argumenti v nedavni odločbi ustavnega sodišča.
•  Višja sodnica Mateja Levstek bo prestavila novejšo sodno prakso o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
•  Poti in stranpoti odpusta obveznosti bo kritično analizirala Maja Lajevec.
•  Prof. dr, Jaka Cepec bo v svojem prispevku analiziral pravico dolžnika do doma v postopku izvršbe in stečaja z zornega kota, ali in v kakšnem obsegu lahko ta dolžnikova pravica bremeni upnika.

Učinkovitost postopkov izvršbe in stečaja je ključnega pomena za učinkovito pravno varstvo inetersa upnika do poplačila terjatev. Na okrogli mizi bomo izmenjali stališča o tem, v kakšni meri na učinkovitost vpliva ustrezen pravni okvir in v kakšnem obsegu lahko k tem prispeva razumno vodenje postopka poplačila terjatev upnikov.

Konferenca je namenjena vsem strokovnim profilom, ki v različnih vlogah sodelujejo v postopkih prestrukturiranja in postopkih zaradi insolventnosti: odvetnikom, odvetniškim kandidatom in pripravnikom, upraviteljem, sodnikom in strokovnim sodelavcem na sodiščih, notarjem in finančnikom ter seveda upnikom in dolžnikom, pridobljena znanja pa bodo koristna tudi študentom pravnih in ekonomsko-poslovnih fakultet. Posebna pozornost bo namenjena praktičnim prikazom posameznih pravnih problemov in razlagi argumentov, s katerimi predavatelji utemeljujejo svoja stališča.